V Firencah so aretirali še enega od voditeljev Hamasa, pristojnega za tujino. Med aretiranimi je tudi Mohammad Hannoun, predsednik Združenja Palestincev v Italiji. Preiskava je razkrila, da so osumljenci zbirali denar za Gazo in Palestince ter ga nakazovali Hamasu. Premierka Meloni je izrazila zadovoljstvo z aretacijo. Pina Picierno (PD) je izpostavila izjemno pomembnost aretacije.

Posebna poročevalka Združenih narodov za človekove pravice na zasedenih palestinskih ozemljih je pozvala k začasni ustavitvi članstva Izraela v Generalni skupščini ZN ter k političnim in kulturnim sankcijam proti državi.

Posebna poročevalka Združenih narodov za Palestino, Francesca Albanese, je predstavila poročilo, v katerem trdi, da so države, ki so nadaljevale trgovino z orožjem in podpirale Izrael, medežne pri genocidu v Gazi. Albanesejeva kritizira zahodne vlade, da so dopustile genocid in se sedaj pripravljajo na delitev "plena" v Gazi. Prav tako obsoja zlorabo mednarodnega prava za podporo izraelskemu genocidu v Palestini, hkrati pa poziva Južno Afriko k dodatnim ukrepom proti izraelskim zločinom.

Posebna poročevalka Združenih narodov Francesca Albanese je objavila poročilo, v katerem trdi, da je več kot 60 držav medežnikov pri genocidu v Gazi. Stotine judovskih osebnosti in Izraelcev je pozvalo Združene narode in svetovne voditelje, da Izrael pozovejo na odgovornost za ravnanje s Palestinci v Gazi. Palestinsko ministrstvo za zunanje zadeve je poudarilo, da suverenost nad Palestino pripada izključno palestinskemu narodu in PLO.

Ameriški predsednik Donald Trump je prispel v Izrael, kjer se je srečal z družinami talcev. Ob prihodu v izraelski parlament, Knesset, ga je pričakal stoječi aplavz. Trump je izjavil, da tega ni storil za Nobelovo nagrado, ampak da bi reševal življenja. Osvobojenih je bilo prvih sedem izraelskih talcev.

Izraelska mornarica je ustavila floto propalestinskih aktivistov, ki je plula proti Gazi. Med približno sto aktivisti, ki so bili na krovu okoli 50 ladij, so bili tudi Greta Thunberg, vnuk Nelsona Mandele in evropski poslanci. Aktivisti trdijo, da je Izrael začel ustavljati plovila, medtem ko so izraelske sile potrdile, da so ladje 'varno ustavljene'.

Sondiranje New York Timesa je pokazalo upad podpore ZDA Izraelu, pri čemer večina volivcev zavrača nadaljnjo pomoč. Medtem Izrael načrtuje napad na flotiljo, ki prevaža pomoč v Gazo, in obtožuje Georgea Gallowaya o vpletenosti Hamasa, kar pa je Izrael zanikal. Palestinci se soočajo s hudimi razmerami, vključno s stradanjem in genocidom, s tisoči smrtnimi žrtvami. Jemen je zagrozil ameriškim naftnim družbam s sankcijami. Predlagani mirovni načrt za Gazo, ki ga podpira administracija Trump-Netanjahu, kritiki vidijo kot obsodbo Palestincev na trajno podrejenost. ZDA so zagotovile varnost Katarju po izraelskem napadu, kar je povzročilo napetosti v geopolitiki Zaliva.

UEFA naj bi se premikala proti glasovanju o suspenzu Izraela iz mednarodnih nogometnih tekmovanj zaradi vojne v Gazi. Morebitna izključitev bi lahko vplivala na udeležbo Izraela na svetovnem prvenstvu. Pritisk na UEFA se je povečal, zaradi česar je organizacija predvidela izredni glas.

Španska vlada je sprejela odlok, ki formalizira popoln embargo na prodajo orožja Izraelu. Ukrep vključuje prepoved izvoza obrambnega materiala, izdelkov in tehnologij v Izrael ter prepoved uvoza teh izdelkov v Španijo. Embargo je del širšega paketa ukrepov, namenjenih zaustavitvi domnevnega genocida v Gazi, in ga mora potrditi še kongres. Premier Pedro Sánchez je dejal, da želi Španija s tem ukrepom utreti pot ostalim državam v EU.

V izraelskem zračnem napadu na šotor za razseljene osebe zahodno od Khan Younisa sta bila ubita dva Palestinca, med njimi otrok, več jih je bilo ranjenih. Izrael je preklical vizume avstralskim diplomatom na palestinskih ozemljih, potem ko je Canberra prepovedala vstop izraelskemu politiku zaradi 'sovraštva in razdvajanja' do Palestincev.

Francesca Albanese, posebna poročevalka Združenih narodov za človekove pravice na zasedenih palestinskih ozemljih, je pozvala mednarodne športne organizacije, naj prepovejo udeležbo izraelskih ekip na globalnih tekmovanjih. Poziv je bil naslovljen tudi na Evropsko nogometno zvezo (UEFA), da izključi Izrael iz tekmovanj zaradi vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti v Gazi.

Arabske države so se pridružile pozivu k razorožitvi Hamasa in umiku iz Gaze, medtem ko je Združeno kraljestvo potrdilo, da bo septembra priznalo Palestino kot suvereno državo, če Izrael ne bo sprejel konkretnih ukrepov za izboljšanje humanitarne situacije v Gazi.

Medtem ko prebivalstvo Gaze trpi zaradi lakote in podhranjenosti, je izraelski premier Benjamin Netanyahu na YouTubu razpravljal o svojih najljubših hamburgerjih, kar je sprožilo ogorčenje. Združeni narodi so opozorili, da je količina humanitarne pomoči, ki vstopa v Gazo, le "kaplja v ocean", saj naj bi doslej zaradi lakote umrlo 147 ljudi. ZN so kritizirali izraelske ovire pri vstopu pomoči in zahtevali, da ta postane "množična in nujna", saj naj bi od nedelje v Gazo vstopilo manj kot 100 tovornjakov, potrebnih pa bi jih bilo 700.

Država Katar je v Kairu sodelovala na seminarju z naslovom "Vloga Mednarodnega kazenskega sodišča pri pregonu odgovornih za zločine, ki jih je zagotovila izraelska okupacija v času okupacije palestinskih ozemelj". Na seminarju so razpravljali o vlogi Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) pri pregonu storilcev zločinov, ki naj bi jih zagrešila izraelska vojska na okupiranih palestinskih ozemljih.

Zdravniki brez meja (MSF) opisujejo, da je v Gazi situacija neznosna, kjer se ljudje soočajo z lakoto. "To se je spremenilo v neizmerno uničeno polje, kjer je Izrael ustvaril popolne razmere za izstradanje ljudi," je izjavil Aitor Zabalgogeazkoa, koordinator MSF v Gazi. UNRWA je poročala o 6.000 tovornjakih pomoči, ki čakajo na dovoljenje za vstop v Gazo. Po podatkih ZN enega od petih otrok v mestu Gaza trpi zaradi podhranjenosti, število primerov pa narašča. Medtem je urugvajsko zunanje ministrstvo pozvalo Izrael k "brezmejnemu dostopu do humanitarne pomoči" in zavrnilo vsako dejanje, ki bi spodbujalo ozemeljske ali demografske spremembe na zasedenih palestinskih ozemljih.

Število držav, ki so pozvale k takojšnjemu koncu vojne v Gazi, se je povečalo na 25, med njimi so bile tudi Španija, Združeno kraljestvo, Italija, Avstralija in Danska. Poleg poziva k takojšnji prekinitvi ognja so te države tudi zavrnile ukrepe za spreminjanje populacije na okupiranih palestinskih ozemljih. Poudarili so nujnost združenih mednarodnih prizadevanj za končanje konflikta po nedavnih dogodkih pri distribuciji pomoči. Kritizirali so tudi na stotine smrtnih žrtev v centrih za distribucijo pomoči.

Generalna sekretarka Amnesty International je pohvalila načrte irske vlade za prepoved trgovanja z izraelskimi naselbinami na okupiranih palestinskih ozemljih. Medtem se je na zgodovinskem srečanju v Bogoti v Kolumbiji zbralo dvanajst držav, vključno z Bolivijo, Kubo, Indonezijo, Irakom, Libijo, Malezijo, Namibijo, Nikaragvo, Omanom in Južno Afriko, ki so napovedale sankcije proti Izraelu za prekinitev pretoka orožja in obnovile pravne ukrepe za končanje genocida v Gazi.